BBC-jeva nova priredba Les Misérables je končno prišla na televizijo - toda kdor pričakuje vso pevsko, plesno različico uspešnice, se lahko nekoliko preseneti nad serijo, ki je pravzaprav naravnost dramska priredba izvirnika 1862 Les Mis roman, ki ga je napisal Victor Hugo.
Oglas
Z drugimi besedami, pesmi ni. In pri pripovedovanju zgodbe o šest ur dolgih epizodah se je scenarist Andrew Davies odločil tudi, da bo v krajši muzikal vključil dele romana, na katere se v ozadju omenjajo le zgodbe, kar omogoča nekoliko drugačno gledalno izkušnjo.
- Kdaj je Les Misérables na televiziji? Kdo je v igralski zasedbi? Zakaj ni muzikal?
- Tu je prvi napovednik BBC-jevih Les Misérables
- Bodite na tekočem z glasilom RadioTimes.com
Glede na to smo mislili, da bi bilo koristno to novo priredbo primerjati z muzikalom, ki je verjetno najbolj znana različica te zgodbe, ne pa s sorazmerno manj znanim romanom, iz katerega sta bili adaptirani obe deli.
Najprej pa opomba. Očitno veliko razlik med obema priredbama izhaja iz Daviesa, ki je iz prvotnega romana izvlekel dodaten material, zato namen tukaj ni predlagati, kateri deli so novi dodatki, ki jih je izumil BBC.
Namesto tega si bomo v vsaki epizodi ogledali, katere elemente knjige je TV-priredba izbrala, v primerjavi z deli, za katere je šel muzikal (in s tem tudi film iz leta 2012).
In razlike so precej zanimive ...
6. epizoda
In zdaj je konec že tu - toda, ko so se naši junaki soočili z zadnjo zaveso, kaj bi ljubitelji glasbe Les Mis prvič videli tukaj?
Veliko dejanj v tej zadnji epizodi si delijo z odrsko produkcijo, pri čemer se podobno zgodi smrt Gavrocheja (posnetek med poskusom pridobivanja rezervnega streliva mrtvih vojakov) in revolucionarne študente, ki so jih vojaki preplavili po propadu druge vstaje.
Ključna razlika pa je v tem, da se ta televizijska priredba v spoznanju študentov, da je njihov vzrok brezupen, poglablja veliko globlje. V muzikalu se tega zavedajo dokaj pozno v igri in imajo šele kratek zadnji zagovor, ko izvedo resnico. Tu izvedo, da so se druge barikade spustile blizu začetka epizode in imajo čas, da domov pošljejo vse, ki jim ni treba, preden se branijo v veliko bolj razširjeni bojni sceni, kot jo ponuja glasba.
Na splošno je tu bistveno več akcije in spopadov, kot je mogoče pričakovati glede na omejitve uprizarjanja v živo.
Tako kot v muzikalu se tudi Valjean pridruži študentom na barikadi, a tudi tukaj to počne veliko kasneje v pripovedi. V scenski adaptaciji se Valjean prikaže noč pred zadnjim napadom, že dolgo preden je postalo jasno, da so stvari za prijatelje ABC brezupne, medtem ko se zaradi te priredbe BBC pridruži obrambi tik preden so študentje preplavljeni.
Njegovi motivi za odhod k njim se razlikujejo tudi v novi televizijski adaptaciji, ki izrecno navaja, da Valjean razmišlja o umoru Mariusa, da bi ga oddaljili od Cosette. Muzikal Valjean ima bolj častne motive.
V obeh različicah zgodbe je Valjeanu dovoljeno ubiti ujetega Javerta, čeprav iz nekoliko drugačnih razlogov - v muzikalu reši Enjolrasa pred ostrostrelcem, tu okrepi barikado - in ob različnih časih. V muzikalu se pretvarja, da ga ubije (namesto da bi ga izpustil) dokaj kmalu po njegovem prihodu in še dolgo pred zadnjim napadom.
Tu Javert osvobodi v času najhujših spopadov - čeprav je na drug način interakcija para zelo podobna glasbeni. V drami BBC Javert Davida Oyelowa ugotavlja, da bi bil rezilo bolj vaš slog, ko verjame, da ga bo Valjean kmalu prerezal. Podobno je v muzikalu eno od Javertjevih besedil na tej sceni Kako pravilno bi morali ubiti z nožem.
Po napadu vojakov Valjean tako v glasbeni kot v TV priredbi z ranjenim Mariusom pobegne skozi kanalizacijo, kjer naleti na Thenardierja (čeprav v priredbi BBC Valjeanu in Mariusu pomaga pobegniti, medtem ko v glasbeni različici le poskuša ga oropati), preden ga je Javert prijel na izhodu.
Tu pa se obe prilagoditvi največje razhajata. V muzikalu Valjean prepriča Javerta, naj ga spet pusti, in Javerta postavi pod vprašaj glede svojih življenjskih odločitev in se ubije - medtem ko je v novi priredbi Andrewa Daviesa Valjean dejansko še enkrat aretiran, potem ko je Mariusa poslal dedu.
Naslednje zaporedje Valjeana in Javerta v kočiji in odločitev policista, da pusti ujetnika na prosto, potem ko ga je spustil k sebi na hitro slovo od Cosette, se v muzikalu nikoli ne pojavi, skupaj z naslednjimi prizori Javertovega vrnitve na policijo postaji preda svoje obvestilo, preden se odloči, da bo končal življenje.
Nazaj pri Mariusovem domu vidimo več njegovega okrevanja skupaj s pokesanim dedkom (kot je bilo večkrat omenjeno spodaj, Mariusovo družinsko življenje v muzikalu ni dodelano), medtem ko je postavitev ene najbolj znanih pesmi Les Miserables - Prazni stoli pri praznih mizah, ki ga pojejo, ko se Marius žalostno ozira po stari gostilni, ki sta jo obiskovala njegovi pokojni prijatelji - tu nima dvojnika.
Prizor, kjer Valjean razkriva resnico svoje zločinske preteklosti, je v TV-adaptaciji v primerjavi z muzikalom subtilno drugačen. Na odru svoje tekme pojasnjuje z zakonom in Marius ga prosi, naj ostane, medtem ko v različici BBC Marius tudi verjame, da je ubil Javerta (laž, ki je Valjean ne zanika), in bolj hladno pristane na njegovo izgnanstvo.
Odkritje resnice sledi podobno v obeh priredbah romana Victorja Huga, čeprav z nekaj pomembnimi razlikami. V muzikalu se Thenardier in njegova žena pojavita na poroki Mariusa in Cosette in poskušata očarati nekaj denarja, tako da jim povesta, da sta videla, kako je Valjean umoril mladeniča v kanalizaciji - kot se je izkazalo, nezavedni Marius opozori mu, da svoje življenje dejansko dolguje Cosettinemu očimu.
Toda v tej epizodi televizijske adaptacije Thenardier sam sporoči isto sporočilo (njegova žena je po peti epizodi verjetno ostala v zaporu kar nekaj tednov po poroki, ko sta se Marius in Cosette vrnila s poročnega potovanja.
Učinek - navdih dvojice, da hiti na Valjeanovo stran, ravno v času njegove smrti - je tako ali tako enak, čeprav je Valjeanova smrt tu manj onstranska. V muzikalu ga pozdravijo duhovi pokojnega Fantina in Mariusovih revolucionarnih prijateljev, kar vodi do odmevnega zbora Ali slišiš, kako ljudje pojejo?
Nasprotno pa se televizijska adaptacija konča bolj umirjeno in fotoaparat osredotoči na dva mlada ulična otroka, ki smo ju srečali v prejšnji epizodi, mimoidoči pa jih ignorirajo, ko prosijo za hrano.
Ta sprememba na nek način kaže na razlike, ki obstajajo v teh dveh prilagoditvah, ki svojo lestvico usmerjata na različna področja, ciljata na različne tone (televizijska različica je precej bolj navdušujoča) in ima na koncu drugačne, vendar dokaj dopolnjujoče se različice iste osnovne zgodbe.
trgovina z artikli fortnite 2021
Pesmi pa sem vseeno pogrešal, vse do konca.
Epizoda 5
Epizoda tega tedna se vrti okrog osrednjega dela glasbe, in sicer neuspeli poskus revolucije Prijateljev ABC (zgodovinski junijski upor 1832), ki predstavlja večino druge polovice odrske produkcije.
Medtem ko je treba v zaključni epizodi drame BBC še zaključiti del barikadnega dela zgodbe, je način igranja tukaj dokaj podoben muzikalu (zlasti Javertov prihod in odkritje Gavrocheja), čeprav z nekaj izjemami.
Televizijska različica BBC gre veliko bolj podrobno glede zgodovinskega konteksta dvigovanja barikad, vključno s prizori pogreba generala LaMarqueja in poudarjanjem povezav študentov z drugimi zainteresiranimi stranmi (omenjeni so naklonjeni poveljniki vojske) pri vstajanju .
Spreminja se tudi Mariusova vpletenost v revolucijo. V muzikalu ga novica o odhodu Cosette v Anglijo navdihuje, tako kot pri nas, da se pridruži svojim kolegom na barikadi - v odrski različici pa je predstavljena, saj še vedno verjame v stvar, medtem ko TV različica lika odkrito navaja to je način, da umre in se reši bede, z malo pozornosti za politiko. Tudi Mariusova grožnja, da se bo razstrelil, da bi zaščitil barikado, se hrani v tej razliki in se v muzikalu nikoli ne zgodi.
Drugje ima Mariusova zgodba nekaj drugih razlik. Kot smo že omenili v prejšnjih tednih te zaokrožitve, prizori, ki vključujejo Mariusovega dedka, v muzikal niso bili vključeni (čeprav se v filmskem mjuziklu na kratko pojavi), zato je spopad med Gillenormondom in njegovim vnukom sprememba.
Odnos Eponine in Mariusa medtem napreduje precej podobno kot v muzikalu, pri čemer Thenardierjeva hči nehote pomaga svoji neuslišani ljubezni najti Cosette, zaščiti Valjeana in Cosette s kričanjem pred njihovimi vrati, ko ju oče poskuša oropati, nato pa vzame krogla za Mariusa na barikadi.
Če pride do spremembe, je Eponinina ljubezen do Mariusa bolj eksplicitna, njena odločitev, da bo Valjeana opozorila na vlom, pa je poskus, da Mariusa in Cosette loči.
Druge razlike v tej epizodi vključujejo Eponininega očeta, čigar zgodba o prekinitvi zapora nima mesta v muzikalu (kjer sploh ne gre v zapor). V obeh različicah zgodbe pa je napotil svojo tolpo, da bi poskušala oropati Valjeana, da bi ga Eponine (kot omenjeno zgoraj) zavrnilo.
Thenardierjev sin Gavroche medtem igra zanimivo vlogo. Čeprav je njegovo sodelovanje v poskusu revolucije skladno s tem, kako se pojavlja v muzikalu (to je prvič nastop v televizijski nadaljevanki, ki ustreza odrski različici), je treba omeniti, da sta se tako starost kot značaj nekoliko spremenila. Ta Gavroche je starejši, kot ga bo občinstvo navadilo videti, njegov odnos do smrti in nasilja pa je nekoliko vznemirjajoč, kar pomeni precej odmik od njegovega glasbenega kolega.
V obeh različicah zgodbe pa ima eno ključnih vlog v zgodbi - pismo Mariusa je Cozetu poslal preko Valjeana, kar navdihuje nekdanjega obsojenca, da se spusti na barikado in spozna človeka, ki se je potegoval za svojega posvojenega. hči. Glede tega, kako se bo to znižalo, no, ostala je samo še ena epizoda ...
Epizoda 4
Po nekoliko odsotnosti se v tej epizodi Marius (zdaj ga igra Josh O’Connor) ponovno pridruži zgodbi in kar nekaj razlik je glede tega, kako je prikazan tukaj, v primerjavi z muzikalom.
Nadaljnja zgodba o njegovem očetu in dedku (kot je navedeno spodaj) v muzikal sploh ni vključena, drugi prizori v tej epizodi - vključno z Mariusovim srečanjem s prijatelji revolucionarjev ABC in Eponine - pa so se že zgodili, ko smo spoznali ga v scenski produkciji.
pomen 11
Omeniti velja tudi, da se Mariusova politična stališča v TV adaptaciji prefinjeno razlikujejo, kar je spet prevzelo vodilno vlogo v romanu Victorja Huga. Marius je v muzikalu plačani član Prijateljev ABC-ja, ki je zavzet za njihovo revolucijo in demokracijo za ljudi.
Tu nasprotno epizodo začne kot rojalist in jo konča kot bonapartist, oba bolj konservativna stališča kot revolucionarji, katerih član v resnici ni - bolj za zdaj obešalnik in spremljevalec pijače .
In potem je tu Cosette (zdaj jo igra Ellie Bamber). V muzikalu Marius prvič vidi Cosette, ko razdeljuje letake, ona in Valjean pa poskušata pomagati revnim, on pa se takoj zaljubi. Tu se raje srečujejo na pariških luksemburških vrtovih in na številnih sestankih ustvarjajo počasno spogledovanje.
Tudi zaporedje, ko Marius izve za načrtovani napad Thenardierjev na Valjean, v muzikalu nima neposrednega nasprotnika in podrobnosti o zapletu, da je Marius dolžan Thenardierju - zmotno je verjel, da je očetu rešil življenje, ko je v resnici samo ropal telesa - je izpuščen iz gledališke priredbe.
Zgodba Valjeana in Cosette medtem zapolni tudi nekaj vrzeli, ki jih je pustil muzikal. V nadaljevanju prejšnjega tedna se v tej epizodi zaključuje čas, ko sta zakonca živela v samostanu, preden sta se preselila v novo hišo na ulici Plumet. V muzikalu znova srečamo Valjeana in Cosette, ko že živita v tej hiši, leta po njenem času v gostilni Thenardiers pa ostaneta skrivnostna.
Prizori Cosette, ki se je naučila resnične usode svoje matere, bila izpostavljena obsojencem (nenamerno žali Valjeana), preizkušala obleke in se borila z Valjeanom, se v muzikalu tudi ne pojavljajo, kar je sramota, saj bi preobrazbeni odsek res jazz up peto.
Medtem pa Thenardiers v tej epizodi dobijo tudi malo več zgodovine. Njihov poskus izsiljevanja Valjeana, medtem ko živi pod lažnim imenom (Jondrette), se v muzikalu ne pojavlja, prav tako pa tudi prizor, kjer se Valjean bori z njihovo tolpo v slogu Jasona Stathama.
V muzikalu je podoben prizor, pozor, pri katerem vidijo, da napadajo Valjeana prvič, ko ga vidijo, preden ga Javert ustavi, vendar gre nekoliko drugače.
Bolj nenavadne podrobnosti, vključno s surovim življenjem Eponine, vključitvijo njenih bratov in sester Azelme in Gavrocheja (v dramatizaciji BBC je slednji Thenardier, za razliko od muzikala) in osamljeno življenje Javerta Davida Oyelowa prav tako prispevajo k novim odtenkom v primerjavi z zgodbo glasbena različica. Zdaj, ko sta ostali le še dve epizodi, bomo še videli, koliko razlik moramo še opaziti ...
Epizoda 3
Tretja epizoda priredbe BBC je morda najbolj akcijska doslej, kar pomeni, da lahko v glasbenih / televizijskih razlikah pokrijemo precej tal.
Za začetek si oglejmo Jeana Valjeana. Priznanje Valjeana in njegov uspešen poskus osvoboditve človeka, ki je bil lažno obtožen njegovih zločinov, se razkrije bolj ali manj tako kot na odru, čeprav z nekaterimi dodatnimi podrobnostmi (zaporniki, kako Valjean prepriča sodnika in več podrobnosti o moškem, ki ga je zamenjal z njim), da ne bi bilo nujno primerno za gledališko priredbo.
Vendar se Valjeanova vrnitev v Montreiul-sur-Mer, ki jo je Javert že aretiral, razlikuje od muzikala, v katerem Valjean beži pred sojenjem in se vrne domov k Fantine, preden umre. Namesto tega različica BBC prikazuje, kako je Javert peljal Valjeana nazaj v mesto, da bi ga sramotil pred ljudmi, ki so ga nekoč spoštovali kot župana.
V muzikalu se Javert in Valjean nato spopadeta v bolnišnici, nato pa Valjean spet pobegne - toda v eni največjih razlik v tej epizodi se Valjean Dominica Westa vrne v pripor in za vse življenje pošlje nazaj v zapor (nekaj, kar zgodi se tudi v izvirnem romanu Victorja Huga).
TV Valjean sčasoma pobegne - vendar se v scenski produkciji nikoli več ne vrne v zapor, temveč je pobegnil, da bi rešil Cosette in jo kmalu po Fantinovi smrti dvignil.
V adaptaciji BBC mine dve leti, preden najde Cosette (v resnici jih vidimo v gozdu, medtem ko v muzikalu, ki se dogaja izven odra), čeprav sčasoma pride v pub Thénardiers, kjer je njihova krutost do hčerke Fantine je še bolj izrazit kot na odru.
Zanimivo je, da kot del te scene televizijska priredba vključuje posnetek Cosette, ki stoji s preveliko metlo, ki jo morda navdihuje podobna in dobro znana ilustracija iz Hugojeve knjige, katere del služi tudi kot mednarodno znan logotip za Les Misérables muzikal - z drugimi besedami, lepa povezava med različicami zgodbe.
1862: prizor iz filma 'Les Miserables' Victorja Huga; raztrgana in bosa Cosette pometa poplavljeno dvorišče (Getty)
Valjeanov prihod in ponudba 1500 frankov za Cosette sta precej dosledna v vseh različicah zgodbe, čeprav poskus monsieurja Thénardierja, da bi sledil Valjeanu in Cosette in izsilil več denarja iz njih, v muzikalu nima mesta.
V nadaljevanju priredbe BBC videva, da Valjean in Cosette nekaj časa srečno živita v Franciji, preden dejanja lokalnega zasedenega zahtevajo, da znova pobegnejo in se zatečejo v samostan, kjer naj bi Valjean delal kot vrtnar.
Z Javertom na repu para sta njuna dejanja drastična - čeprav v nasprotju s knjigo različica zgodbe BBC odpravlja vlogo Faucheleventa, človeka, ki ga je Valjean rešil, da ga v drugi epizodi ne zdrobi voz, ki v knjigi pomaga obema od njih se zatečejo v samostan (kjer Fauchelevent že deluje).
Nasprotno pa muzikal v bistvu preskoči vse to dogajanje po Valjeanovem reševanju Cosette, spet se požene šele, ko je odrasla in par živi v tihi blaginji v veliki hiši.
Ko gremo naprej, ni jasno, ali bo TV Les Mis zdaj skočil naprej, da bi spoznal starejšega Mariusa in prikazal Valjean / Cosette, ki živi tako dobro življenje v Parizu, ali bomo še naprej videli, kako so sploh končali na tem položaju - toda V vsakem primeru bomo tu, da bomo pozvali (ali vsaj preučili) spremembe.
Epizoda druga
Tako kot prvi del (glej spodaj) tudi druga epizoda Daviesa še naprej dodaja ozadje, na katero se je med muzikalom omenjalo le mimogrede.
Na primer, vidimo malo več Mariusovega Napoleonovega zvestega očeta (Henry Lloyd-Hughes) in njegove smrti, ki je morda predogled Mariusovih lastnih protiustavskih političnih pogledov kot mladenič, pa tudi odločitev Fantine (Lily Collins), da zapusti njena hči v oskrbi Thénardiers (njihov dogovor že obstaja, ko v muzikalu srečamo Fantine) in izvolitev Valjeana za župana.
Drugi deli zgodbe se medtem nadaljujejo tako, kot bi jih videli na odru. Tako kot v muzikalu tudi Fantine izgubi službo, proda lase in zobe ter postane prostitutka, preden napade moškega, ki je do nje krut, zaradi česar jo Javert (David Oyelowo) skoraj aretira in reši Jean Valjean (Dominic West) .
Vendar pa je, kako Fantine izgubi službo, bolj neposredno prikazana Valjeanova krivda. V muzikalu jo v njegovi odsotnosti odpusti okrutni delovodja (čigar napredek je zavrnila), Valjean pa je zares kriv le za pasivnost in samozavzetost. Tu Fantine neposredno odpusti, ko ji njegova predsedujoča očita, da jim laže o svojem otroku, sklep, ki ga je po preiskavi sprejel, ki ga v muzikalu ne vidimo. V priredbi BBC-ja je tudi predlagano, da ne zna brati, pri čemer je pisatelj pisem posredoval v komunikaciji s Thénardiers.
Tudi Valjeanova in Javertova interakcija se pokaže nekoliko drugače. V muzikalu Javert sprva ne sumi resnične Valjeanove identitete, ko ga sreča kot župana Madeleine, šele pa se začne spraševati, ko ga vidi, kako reši nekoga, ki ga zdrobi voz (kar kaže na izrazito moč, ki jo je pokazal v zaporu).
Vendar pa v adaptaciji BBC Javert skoraj takoj prepozna Valjeana in ga s tem dejstvom nežno posmehuje, v upanju, da ga bo sčasoma privedel pred sodišče, ko bo našel več dokazov. Incident z vozičkom, čeprav se še vedno dogaja, zdaj tvori del tega dokaza, namesto da bi vzbudil Javertove sume.
Prilagoditev BBC-ja (in Javerta) na Petit-Gervaisa - dečku Valjeanu je ukradel kovanec, ki se prav tako pojavlja v knjigi - se razlikuje tudi od muzikala, v katerem Javert v glavnem vidi, da želi Valjeana privesti pred sodišče, ker je zlomil svojo pogojni odpust. Zdi se, da je tatvina kovanca iz Petit-Gervaisa velik del tega, zaradi česar bi bil Valjean aretiran.
Nato se Javertjevo odkritje, da naj bi bil zaradi Valjeanovih zločinov preganjan še en moški, in Valjeanove tesnobe zaradi tega dejstva nadaljuje podobno kot v glasbeni zgodbi - čeprav na žalost z Zapada ni velikega introspektivnega monologa, ki bi se ujemal s pesmijo Kdo sem jaz.
Tudi drugi glavni del epizode - pravilna predstavitev Thénardiersa - bo ljubiteljem muzikala dobro znan, čeprav je tu nekaj prefinjenih podrobnosti, ki niso v scenski priredbi.
Na primer, večina otrok Thénardierjevih se v muzikalu ne pojavlja - njihov sin Gavroche sicer, vendar se mu ne predlaga, da bi bil z njimi povezan - prilagoditev BBC je iz knjige prevzela vodilno vlogo, da so poleg Eponine vključili tudi druge brate in sestre (njun edini otrok, viden v scenski produkciji).
Junaštva monsieurja Thénardierja pri Waterlooju podobno ni mogoče videti v muzikalu, poleg bolj nefunkcionalne in nasilne strani zakona Thénardiers, ki jo prikazuje različica BBC.
In ne, pesmi še vedno ni. Na tretjo epizodo!
Prva epizoda
Prva epizoda te nove priredbe je skoraj povsem ločena od glasbenega delovanja in se pogosto (morda zavestno) odloči za pokrivanje tal, na katera se v odrski različici sklicuje naknadno.
Na primer, uvodni prizor posledic bitke pri Waterlooju, v katerem nastopa Thénardier (Adeel Akhtar), nima mesta v muzikalu, ki se tradicionalno začne s časom Jeana Valjeana v kazenski koloniji. V muzikalu se Thénardier pojavi veliko kasneje in po besedah Daviesa samega (piše v božični številki Radia Times) bo lik vpleten skozi celotno priredbo, tako kot je v romanu.
V isti sceni srečamo tudi polkovnika Barona Pontmercyja (Henry Lloyd-Hughes, na sliki), Napoleonovemu očetu glavnega junaka Mariusu. Pontmercy Snr ni lik v muzikalu in Mariusa v otroštvu nikoli ne srečamo kot pri nas - namesto tega v scenski produkciji, ki jo je predstavil kot odrasel, ko akcija skoči na leto 1832.
androgine kodraste pričeske
Tako kot v tej novi priredbi je tudi Mariusa v muzikalu vzgojil njegov bogati dedek (lik se na kratko pojavi v filmu iz leta 2012), vendar napetost med očetom in dedkom ni glavna zgodba.
In razlike se pri družini Pontmercy ne ustavijo. Fantine (Lily Collins), verjetno eden najbolj ikoničnih likov v muzikalu, je v tej produkciji predstavljena kot mati, ki je rodila hčerko Cosette nekaj časa, preden se je prvič pojavila v odseku zgodbe, ki je bil postavljen leta 1823.
Zgodba, ki jo vidimo v tej epizodi - kjer jo je zapeljal in nato zapustil premožni mladenič (Johnny Flynn), je v muzikalu omenjena le za nazaj, predvsem v najbolj znani pesmi Les Mis sanjala sem sanje. Poje:
Spal je poletje ob meni
Dneve mi je napolnil z neskončnim čudenjem
Otroštvo mi je vzel v korak
Ko pa je prišla jesen, ga ni bilo več